--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KINO-KATEDRA ZA PEDAGOGE I:

 

Delavnice Kino-katedra za pedagoge v šolskem letu 2013/14 bodo zajemale analitično obravnavo nekaterih ključnih zgodovinskih filmskih gibanj oziroma šol in z njimi povezanih konceptov, njihovih najpomembnejših izraznih sredstev ter poglavitnih ustvarjalnih prijemov. Pripravljamo osem srečanj, ki bodo potekala enkrat mesečno od oktobra 2013 do maja 2014. Soočili se bomo z vrsto vprašanj, ki so usodno zaznamovala razvoj filmskega modernizma in postmodernizma, predvsem v sferi igranega filma. Gibanja, šole oziroma fenomeni, ki se jim bomo posvetili v prvi ediciji projekta, so: ameriški film noir, italijanski neorealizem (Neorealismo), britanski svobodni film (Free Cinema), francoski novi val (Nouvelle Vague), novi oz. mladi nemški film (Der Neue Deutsche Film oziroma Junger Deutscher Film), novi jugoslovanski film oziroma »črni val« (»crni talas«), novi Hollywood (New Hollywood oz. American New Wave) ter Dogma 95 (Dogme 95).

Seveda bomo s pridom izkoriščali možnosti njihove analize ob neposredni filmski izkušnji ogleda izbranih filmskih klasik, ki jih premore filmska zbirka Kinoteke. Zasnova prvega letnika projekta temelji na prepričanju o izjemni povezanosti in medsebojni soodvisnosti dogajanj na filmskem zemljevidu v vseh poglavitnih razvojnih fazah kinematografije obravnavanega obdobja. Obenem pa so prav posebnosti posameznih ustvarjalnih in stilističnih prvin, značilnih za določeno filmsko gibanje, tisti dejavniki, ki so zagotovili osnovo za razvoj izjemno heterogenega spektra izraznih možnosti ustvarjalnosti gibljivih podob. Ta se je v najprodornejših pobudah vselej soočala z omejitvami lastnega kategorialnega dometa in zato pogosto prestopala meje posameznih filmskih panog in se dejavno spogledovala s prijemi eksperimentalnega ter dokumentarnega filma. Pokazali bomo, kako je kategorizacija na osnovi »panožne delitve« pogosto vsiljeno omejevanje prostega pretoka ustvarjalnih energij, ki se ne menijo za okvire, v katere jih skušajo na eni strani zapirati producentski finančni interesi, na drugi pa sama refleksija, ki praviloma temelji prav na čim bolj preciznem opredelitvenem instrumentariju. Tako se bomo mestoma podajali tudi k neposrednim aspektom dokumentarnih študijev in raziskav eksperimentalnega filma, čeprav se bomo v osnovi gibali predvsem na področju igranih filmskih pobud.

 

1

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

FILM NOIR (brez AV zapisa) / PDF

Kino-katedra za pedagoge začenja program analitične obravnave nekaterih ključnih zgodovinskih filmskih gibanj in z njimi povezanih konceptov, njihovih značilnih izraznih sredstev ter poglavitnih ustvarjalnih prijemov z vpogledom v poglavitne dejavnike ameriškega filma noir. Razlog za umestitev (pod)žanra »trdih« detektiv na začetek projekta je njegov izjemen vpliv na vizijo »avtorskega filma« in na vrsto povojnih evropskih filmskih gibanj. Delavnico sestavlja uvodno predavanje, projekcija kultne noir klasike Globoko spanje (The Big Sleep) Howarda Hawksa in razprava po projekciji, v kateri bodo sodelujoči lahko izmenjali tudi izkušnje lastnih prizadevanj za uvajanje filmske umetnosti v izobraževalni proces.


ITALJANSKI NEOREALIZEM (brez AV zapisa) / PDF

Druga Kino-katedra za pedagoge (in izven) bo obravnavala italijanski neorealizem, ki predstvalja enega najpomembnejših prelomov med klasično in moderno kinematografijo ter hkrati gibanje, ki je najintenzivneje vplivalo na večino ostalih prelomnih valov, katerim se posvečamo v nadaljevanju. Ogledali si bomo film Umberto D., ki ga je podpisal Vittorio De Sica; enega vrhuncev neorealizma, ki predstavlja nežen, počasen in natančen portret nekega žalostnega vsakdana. »Dokler nisem videl filma Umberto D., sem bil prepričan, da so Tatovi koles največji domet neorealizma, še posebej kar zadeva koncepcijo same zgodbe. Brez oklevanja izjavljam, da je film redkokdaj odšel tako daleč v razumevanju, kaj pomeni biti človek. In prav tako, kaj pomeni biti pes.« (André Bazin)

FRANCOSKI NOVI VAL / PDF

Prednovoletna Kino-katedra za pedagoge (in izven) se bo poklonila najbolj razvpitemu filmskemu gibanju dvajstega stoletja – francoskemu novemu valu, ki je za vselejk spremeilo odnos do filma in ustoličiolo cinefiljo kot nujni predpogoj avtorske ustvarjalnosti v polju kinematografije. Predvajali bomo kultno novovalovsko klasiko 400 udarcev (Les quatre cents coups); celovečerni prvenec enega stebrov gibanja Françoisa Truffauta, ki je morda tudi njegov najlepši film, v katerem na poetičen in navdahnjen način predstvalja težave odraščanja, hkrati pa vzpostavlja nekaj temeljnih zakonitosti novega pristopa k filmski umetnosti


ČEŠKI NOVI VAL / PDF

Januarska Kino-katedra za pedagoge (in izven) bo pogledala za nekdanjo »železno zaveso« k enem najbolj humaistično navdahnjenih gibanj sodobne kinematografije – češkemu novemu valu. Izmed vrste cvetov razsikave človeške običajnosti v primežu nezavidljive vsakdanjosti in hrepenenj po boljše jutri, ki so hkrati predstvaljali subtilne politične subverzije in pomembno vplivale na narodno prebujenje znamenite »praške pomladi«, si bomo ogeldali drugi dolgometražni film slovitega Miloša Formana Plavolaskine Ljubezni (Lásky jedné plavovlásky). V njem so povzete temeljne značilnosti gibanja – od globokega človekoljublja, intimizma, ki povzema družbeno razslojenost, najrazličneše elemente hmorja in izjemni vitalizem.


JUGOSLOVANSKI NOVI FILM / PDF

Februarska Kino-katedra za pedagoge (in izven) bo posvečena jugoslovanskemu novemu filmu, znanemu tudi pod derogativno oznako črni film. Čeprav bi črnemu filme težko pripisali gibanjske značilnosti, s kakršnimi se ponašata francoski ali nemški novi val, lahko vendarle govorimo o skupinskih prizadevanjih v nekdanjih republikah SFRJ, da bi se film iz sfere državnega socrealizma povzdignilo na raven relevantne družbeno kritične umetnosti. Zavrteli bomo Rdeče klasje Živojina Pavlovića, socialno-kritično pripoved o nasilni kolektivizaciji in enega izmed treh celovečernih filmov, ki jih je ta znameniti srbski režiser in eden ključnih akterjev jugoslovanskega novega filma posnel v slovenski produkciji.


NOVI HOLLYWOOD / PDF

V marčevska Kino-katedra za pedagoge (in izven) bomo preučili poglavitne značilnosti fenomena novega Hollywooda (imenovanega tudi ameriški novi val) – gibanja, ki je dokazalo, da tudi studijski sistem in korporacijski način produkcije ne more biti ovira za prodorne, subverzivne in kritične poglede na družbeno realnost časa, ki je z radikalnimi političnimi gibanji (povzetimi v sinonimu »maja 1968«) razviharilo domala cel svet. V gibanju, ki je imeli zavoljo svojega domicila zagotovo največji svetovni domet in posledično vpliv, so se formirala slovita avtorska imena kot so Monte Hellman, John Schlesinger, Martin Scorsese, Francis Ford Coppola, Robert Altman, Roman Polanski (in vrsta drugih), ki so najintenzivneje spremenila zlasti pojmovanja filmskega žanra.

Predvajali bomo kontrakulturno klasiko Goli v sedlu (Easy Rider) v režiji Dennisa Hopperja, film ceste, ki je usodno zaznamoval enega najprepoznavnejših ameriških (pod)žanrov.

 

 

NOVI NEMŠKI FILM / PDF

Aprilska Kino-katedra za pedagoge (in izven) bo posvečena fenomenu novega oziroma mladega nemškega filma. Gre za filmsko gibanje, ki je omogočilo dokončen prelom z nacionalno preteklostjo, ki jo je zaznamovala kalvarija druge svetovne vojne in iskanje lastnega, od tradicije neodvisnega filmskega izraza, s katerim so se mladi režiserji nemški film ponovno vrnili na zemljevid kot predstavniki ene najpomembnejših filmskih velesil. Predvajali bomo klasiko Vsi drugi se imenujejo Ali (Angst essen Seele auf) Reinerja Wernerja Fassbinderja, križanje tradicionalnih konvencij hollywoodske melodrame z modernistično estetiko in umeščenostjo na skrajni družbeni rob, kjer solidarnost med ponižanimi in deklasiranimi ni samoumeven romantičen mit, pač pa težko izborjena vrednota in praksa.


DOGMA 95 / PDF
Zadnja Kino-katedra za pedagoge (in izven) v sezoni bo predstavila znamenito dansko gibanje oziroma manifestu Dogma 95. V provokativnem neoavantgardnem nastopu so si mladi danski cineasti, na čelu z Larsom von Trierjem in Thomasom Vinterbergom prizadevali prevrednotili kanonizirano filmsko zgodovino in na novo uveljaviti čimbolj neposredno razmerje med filmom in svetom, ki ga je omogočila zlasti nova digitalna filmska tehnologija. Zavrteli bomo prvi projekt gibanja (ki šteje 37 naslovov) Dogma št. 1, sodobno klasiko Praznovanje (Festen) Thomasa Vinterberga, ki je v praksi uveljavila manifestna določila gibanja in prevrednotila pojmovanje filmskega realizma na milenijskem prelomu ter leta 1998 v Cannesu prejela veliko nagrado žirije.